Zgodba o trenažerju

V udobni novi pisarni, ki sta jo mama Hermiona in oče Sebastián uredila v njunem domu, je pravkar vladal miren večer. Otroka, mali Oliver in njegova sestrica Patrícia, sta si ogledovala velik zaslon na očetovi mizi, kjer so se svetile različne slike sodobnih strojev. Bili so eliptični trenažerji različnih dobaviteljev.

Oče Sebastián je ravno razmišljal, od koga bodo kupili nove modele za njun spletni trgovini, ko je Oliver radovedno vprašal:
„Mami, kaj so ti veliki stroji? In za kaj so dobri?“

Mama Hermiona se je nasmehnila, si zmahnila lase in se udobno usedla v naslanjač. Vedela je, da njen sin obožuje pripovedovanje zgodb, še posebej, ko gre za zgodovino stvari, ki jih prodajajo v njuni trgovini. Zato je globoko vdihnila in začela…

Začetek eliptičnega trenažerja, ideja inženirja Davida

„Davno, davno… no, pravzaprav ne tako dolgo nazaj, je bil en pameten mož, ki se je imenoval David. Bil je inženir in delal je za podjetje, ki se je imenovalo Precor. Njegovo delo ni bilo običajno, raziskoval je, kako se ljudje gibljejo, ko tečejo, hodijo ali telovadijo. In opazil je eno pomembno stvar…“

„Katero?“ je nestrpno vprašal Oliver.

„No, prav to,“ je nadaljevala mama Hermiona, „da ljudje, ki tečejo na tekaški stezi, pogosto čutijo bolečine v kolenih in gležnjih. Vsak korak pomeni trd udarec ob tla in telo je zaradi tega trpelo. Zato si je David rekel: 'Mora obstajati boljši način teka, ampak brez bolečin!'“

Vsestranski eliptični trenažer

„In ga je izumil?“ je navdušeno vprašal Oliver.

„Da! Leta 1995 je predstavil prvi eliptični trenažer. Bil je stroj s pedali, ki je omogočal gibanje, podobno teku, a brez trdih udarcev na stopala. Noge so se gibale po eliptični, torej jajčni obliki, zato so ga poimenovali eliptični trenažer. Bil je velik izum, saj so ljudje končno lahko telovadili, krepili noge in roke, ne da bi se bali poškodb kolen.“

Oliver je razmišljal: „Torej je to kot leteči tek?“

„Tako je, moj pametni Oliver!“ je mama Hermiona navdušeno prikimala. „Je kot leteči tek, ker tvoja stopala nikoli ne udarijo ob trdo tla. Veš, kaj je še bolj zanimivo?“

Eliptični trenažer in druga imena

„Ko so se eliptični trenažerji razširili po svetu, so jim ljudje začeli reči različno,“ je razložila mama Hermiona.

Oliver je radovedno nagnil glavo: „Na primer?“

„Nekateri jim rečejo cross trenažer, ker gibanje spominja na smučarje, ki trenirajo cross training. Drugi jih imenujejo orbitrek, kar je priljubljeno ime predvsem v Evropi. Nekateri pa uporabljajo izraz elliptical trainer, ker tako imenujejo te naprave v angleško govorečih državah.“

Oliver je navdušeno skočil: „Torej ko kdo reče orbitrek, misli na isto kot eliptični trenažer?“

„Tako je,“ je prikimala mama. „Je isti stroj, samo z različnimi imeni. Vsak je prilagodil ime svojemu jeziku.“

Zakaj je eliptični trenažer tako priljubljen?

„Ko so ljudje začeli uporabljati trenažerje, so ugotovili, da pri vadbi ne uporabljajo samo nog, ampak tudi roke. Zato je eliptični trenažer postal še bolj priljubljen, saj lahko na njem telovadijo celo telo, noge, roke, trebuh in hrbet.“

„Torej ga uporabljajo tudi športniki?“ je vprašal Oliver.

„Seveda! Veliko tekačev, kolesarjev in celo smučarjev ga uporablja, da ohranijo kondicijo, ko zunaj dežuje ali sneži. V bolnišnicah pa ga uporabljajo tudi ljudje, ki se po poškodbah zdravijo, saj je zelo nežen do sklepov.“

Pouka: zdravje je naša največja vrednota

Oliver je pogledal po sobi in rekel: „Torej, če kdo pri nas kupi eliptični trenažer, mu pomagamo, da ostane zdrav?“

Mama Hermiona se je na njega nasmehnila in mu pobožala lase. „Tako je, Oliver. Pomagamo ljudem skrbeti za svoje telo, da so zdravi in se dobro počutijo. Zato je tako pomembno gibanje in telovadba, da nam telo dolgo služi.“

„Kaj pa, če kdo ne telovadi?“ je vprašal Oliver.

„Če se ne gibamo, naši mišice oslabijo in telo izgublja moč. Vsak gib, tudi kratka sprehod, nam pomaga ostati zdravi. In trenažerji, kot je eliptični, so odlični, ker varujejo naše sklepe in nas ohranjajo v formi.“

Zaključek: Sporočilo za prihodnost

Oliver se je razveselil: „Torej, ko malo zrasem, bom lahko tudi jaz preizkusil leteči tek?“

„Seveda!“ se je nasmehnila mama Hermiona. „Ampak samo, če prej narediš domače naloge!“ je dodala z nasmeškom.

„V redu, dogovorjeno!“ je prikimal Oliver.

Čez nekaj časa je cela družina sedela za večerjo, oče Sebastián pa jim je pripovedoval, kateri trenažer mu je bil najljubši. A Oliver je vedel, da je tisti večer odnesel nekaj več kot samo zgodbo o izumu – pomembno sporočilo: zdravje je naša največja vrednota in gibanje je ključ do srečnega življenja.

Morda bo nekoč, ko bo odrasel, to zgodbo povedal tudi svojim otrokom… in jih naučil, da šteje vsak gib. 🚀